Opis

O vročem cinkanju

Kakšen je pomen cinkanja in zakaj?

Začetki cinkanja

Začetki vročega cinkanja segajo že v 16. in 17. stoletje, ko prvič zasledimo trgovanje s cinkom v Kitajski in Severni Indiji. Takrat se začne uporabljati tudi izraz “korozija”.

Leta 1742 Francoz Malouin iznajde postopek, pri katerem železo namoči v raztaljen cink in ga tako zaščiti pred korozijo. Postopek vročega cinkanja je leta 1837 patentiral Sorel, po letu 1840 pa začnejo rasti prve pocinkovalnice v Franciji, Angliji in Nemčiji.

Leta 1894 prenese industrialec Adolf Westen postopek cinkanja v Celje in začne cinkati posodo.

Cinkanje kot protikorozijska zaščita

Cinkanje je ena izmed najučinkovitejših, najbolj okolju prijaznih in dolgoročno učinkovitih zaščit pred fizikalno-kemijsko reakcijo med materialom in njegovim okoljem. Temu pojavu pravimo rja oziroma korozija.

Kovine na splošno v naravi težijo k bolj stabilnim oblikam, ki za večino predstavljajo njihove okside, sulfide in podobne spojine. Ta težnja pa predstavlja gonilno silo korozije; kovina prehaja v vedno bolj stabilno obliko, pri čemer se sama raztaplja oziroma korodira. Pri železu temu pojavu pravimo rja.

Pri cinkanju jekla v vroči talini cinka pride do metalurške vezave cinka in jekla, pri čemer se ustvari zaščitna oksidna plast.

Tehnologija predvideva tri faze priprave konstrukcij:

Izvrtine za odzračevanje votlih zaprtih delov in žepov

Očiščeno površino brez predhodnih površinskih zaščit

Očiščene in ne porozne zvare.

Tehnološki postopek zajema štiri glavne faze:

Nalaganje elementov

V tej fazi se elementi obešajo na posebne gredi s pomočjo žice ali verig. Naložene gredi se skozi cel postopek transportirajo z dvigali.

Kemijsko čiščenje in predpriprava

Obešeni elementi se najprej očistijo rje in škaje s potapljanjem v kemijskih kopelih. Prva stopnja čiščenja je razmaščevanje v kislem razmaščevalcu, nato sledi luženje v klorovodikovi kislini. Ko so elementi kovinsko čisti, se sperejo v vodi in potopijo v raztopino fluksa. Sledi sušenje v sušilni komori.

Vroče cinkanje v talini cinka

Pripravljeni elementi se nato potopijo v raztaljeni cink, pride do metalurške vezave cinka in železa. Po potrebi se elementi nato ohladijo v vodi.

Razlaganje, čiščenje in embaliranje

Končna faza, kjer sledi razlaganje, čiščenje kapljic cinka in cinkovega pepela, nato se elementi ustrezno zložijo. Pošiljka se na koncu še stehta in skladišči, dokler se ne odpremi.

Vroče cinkanje po standardu DIN EN ISO 1461

Vroče cinkanje konstrukcij (nosilci IPE, HEA, HEB, HEM, IPN..)

Vroče cinkanje kovanih ograj

Vroče cinkanje cevnih in škatlastih profilov

Vroče cinkanje ključavničarskih izdelkov

Centrifuga (pritrdila, elementi za montažo, drobni material…)

Dimenzije kadi za vroče cinkanje:

Dolžina: 13 m (opcija do 19 m)

Širina: 1,80 m

Globina: 2,90 m

Kategorije materialov:

Nosilci IPE, INP, HEA, HEB, HEM, UNP (konstrukcije proizvodno – skladiščnih prostorov…)

Kovane ograje (hišne ograje, balkonske, stopniške…)

Škatlaste cevi in profili (ograje iz škatlastih cevi, konstrukcije nadstrešnic…)

Drugi različni ključavničarski materiali

Centrifuga (spojni elementi za montažo konstrukcij, pritrdila, podstavki, vezni elementi… )